Obleka ne naredi človeka


 Klara je prihajala iz majhnega tekaškega kluba na robu mesta, ki se je danes odpravljal na svojo prvo veliko tekmo. Zjutraj so prispeli na prizorišče tekme, kjer je bilo veliko drugih znanih in prestižnejših atletskih klubov.

Ne samo, da Klarin klub ni bil največji in najbolj znan, tudi njena družina ni bila ravno najbogatejša. Zaradi tega si običajno niso mogli privoščiti najdražje in najboljše opreme, a navkljub temu je na treningih in tekmah vedno dala vse od sebe. Klara je odšla do sodniške mize, da bi dobila svojo številko, ki jo je potrebovala za tekmo. Zraven nje je stalo ošabno dekle, ki jo je zaničljivo opazovalo. Ko se je Klara še podpisovala na štartni list, jo je dekle odrinilo: "Se lahko že enkrat odmakneš?" je rekla.

"Ja, seveda," je vljudno pripomnila Klara.

Ko se je že odmikala, pa ji je dekle reklo: "Zakaj se klubi, kot je vaš, in ljudje, kot ste vi, sploh prikažete na tekme, kot je ta? Tako ali tako nikoli ne uspete, samo čas zapravljate; in če že nič drugega, bi lahko vsaj nosila spodobne superge!"

Klara ni mogla verjeti njenim besedam, zato je samo tiho odšla. Preden je zaspala, ni mogla nehati razmišljati o tem, kar je doživela prejšnji dan. Za dekle, ki jo je tako nesramno ogovorilo, ni še nikoli slišala, bilo pa je videti pa je zelo atletsko in tudi njena oprema je dajala zelo profesionalen vtis.

"Kar bo, pa bo," si je rekla. "Tudi če ne bomo zmagali, ne bo konec sveta."

Naslednje jutro so se vsi zbrali na startu in povedali imena vseh tekmovalk v njeni skupini. Izvedela je, da je njeni nesramni sotekmovalki ime Sofija. Sofija jo je pred startom še nekajkrat ošabno pogledala, potem pa so se pognale po tekaški stezi. Na začetku so vse tekačice tekle skupaj na kupu, sčasoma pa je Klara opazila, da Sofija za njo nekoliko zaostaja. Bili sta v ciljni ravnini in Klara je zmagala!

Na podelitvi medalj je Sofija stala stopničko pod njo. Zelo slabo se je počutila, ker jo je premagalo dekle, ki je bilo opremljeno veliko slabše od nje; slabo pa se je počutila tudi zato, ker jo je žalila glede njenega videza.

Klara je želela Sofiji čestitati, a se ji je Sofija še prej opravičila: "Oprosti, ker sem te prej tako užalila, res si bila izjemna!"

"Vse je v redu," je pritrdila Klara. "Človeka lahko pač včasih napačno presodimo po njegovi obleki."

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Novela o lažnivi plemkinji

Slika
  NOVELA O LAŽNIVI PLEMKINJI   Pred davnimi časi v neznani deželi je živel kralj s sinom in hčerjo. Njegova žena je umrla kmalu po rojstvu hčere, prav tako pa je zbolel tudi kralj sam. odločil se je, da bo kraljestvo zapustil otroku, ki se bo prvi poročil.    Oba otroka sta si močno želela kraljestva, zato sta po njem poslala služabnike, da najdejo plemiče, primerne za poroko. Kraljestvo je bilo namreč polno popotnikov in obiskovalcev z drugih kraljestev. Čez le nekaj dni so se služabniki vrnili s plemičem in plemkinjo. Plemič in kraljeva hči sta se v trenutku zaljubila, prav tako kot tudi sin in plemkinja iz oddaljenega kraljestva, za katerega sin še nikoli ni slišal. Kralj je želel, da se otroka poročita iz ljubezni in ne zaradi kraljestva. V naslednjih dneh je sin ugotovil, da je plemkinja zelo nenavadna. Za osebo višjega sloja se je vedla neprimerno, kot ljudje nižjih slojev. Ker pa se je oblačila razkošno, kar je kazalo na veliko denarja, temu ni posvečal pozornosti. Vedenje
Preberite več

Obleka

Slika
K ot vsako jutro se je Paolo o dpravil po ozki ulici, ki je vodila do glavne ceste. Bilo je hladno, megleno jesensko jutro in na ulice so prihajali obrtniki. Za svoje delo je dobival borno pla čilo, s katerim je lahko preživljal svojo družino. S preprostim življenjem je bil zadovoljen.   Opazil je, da je bilo na glavni ulici živahneje kot običajno. Po ulici je hodil gospod, ki je nosil elegantno črno obleko, plašč in zloščene čevlje. Na glavi je nosil klobuk. Vsi so pogledovali proti njemu ter ga spoštljivo pozdravljali. Zdelo se mu je nenavadno, da ga vsi občudujejo , ampak se s tem ni obremenjeval. Ko je prišel domov, mu je žena povedala, da se je v sosednjo ulico priselil zdravnik in da vsi hvalijo njegovo opravo ter pravijo, da je imeniten mož . Naslednje dni je vsakič, ko ga je srečal , pomislil na to. Nenadoma je zagledal obleko v trgovini , mimo katere hodi vsak dan . Ko je prišel domov, je na skrivaj preštel prihranke in ugotovil, da si lahko kupi obleko . Morda m
Preberite več

ŽELVA IN ZAJEC

Slika
  Pred davnimi časi sta živela prijatelja želva in zajec. Vsako sobotno dopoldne sta zahajala na gozdno jaso, kjer sta imela piknike. Po pikniku pa sta vsak krenila svojo pot. Zajec je želvo vedno pospremil do hriba, sam pa potem odšel domov na drugo stran gozda. A njegova radovednost o želvinem skrivnostnem prebivališču je iz dneva v dan naraščala. Vedno bolj jo je začel povpraševati o njenem domu, želva pa mu je vsakič odvrnila isto. Moja jasa je najlepša v celem gozdu, trava je vedno zelena, ptički pojejo tudi pozimi in nikoli ni mrzlo. Zajec je hotel to videti na lastne oči, zato sta n aslednje sobotno dopoldne po njunem pikniku oba odšla k želvi domov čez hrib.   Kar je zajec zagledal s svojimi očmi, ga je pretreslo do kosti. Celo ozemlje je bilo opustošeno, nobene rožice ni bilo na spregled, le majhna na pol podrta hišica je bila na sredini jase. Želva mu je pojasnila, da se je bala njegovega mnenja o tem , kako jo bo sprejel, ko bo ugotovil , da nima veliko premoženja , zat
Preberite več