Resnica in laž

 RESNICA IN LAŽ

 

OREL IN VRABEC

 

V mirnem gozdu ob robu mesta, ki je bil dom številnim živalim, sta živela mogočen orel in majhen vrabec. Orel, kot najmogočnejša žival v gozdu, se je ves čas bahal pred drugimi, zato se ga je bal ves gozd, za razliko od ostalih pa vrabček pred orlom ni bil niti malo prestrašen. 

 

Nekega dne, so se na jasi sredi gozda zbrale vse živali, ter se odločile, da bodo izbrale kralja gozda. Orel se je takoj postavil pred njih in jim rekel, da se mu zdi najbolje, če je on kralj, saj je najbolj pogumen in mogočen. Vse živali so se strinjale, saj so se bale ugovarjati orlu, vendar vrabec se je takoj uprl. Menil je, da bi morali imeti tekmovanje, ki bi pokazalo najbolj pogumnega kralja. Po dolgem premisleku, se je gozd strinjal z vrabcem in tako so se dogovorili za tekmovanje naslednji dan ob sončnem zahodu. 

 

Naslednji dan so se vse živali zbrale ob jasi in prišla sta tudi vrabec in orel, ki sta bila edina, ki sta želela tekmovati. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz letenja ter plavanja v jezeru. V letenju je vrabca premagal orel, ampak ko je bil čas za plavanje je orel okleval in ni želel več tekmovati. Vsi so ga spraševali zakaj in na koncu je priznal, da se boji vode. Tako je bila odkrita resnica o lažnivem orlu in kralj gozda je postal vrabec.

 

Laž nas nikoli ne pripelje daleč, saj se vedno odkrije resnica, tako kot se je zgodilo tudi v zgodbi.


MP


 

 

 

 

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Novela o lažnivi plemkinji

Slika
  NOVELA O LAŽNIVI PLEMKINJI   Pred davnimi časi v neznani deželi je živel kralj s sinom in hčerjo. Njegova žena je umrla kmalu po rojstvu hčere, prav tako pa je zbolel tudi kralj sam. odločil se je, da bo kraljestvo zapustil otroku, ki se bo prvi poročil.    Oba otroka sta si močno želela kraljestva, zato sta po njem poslala služabnike, da najdejo plemiče, primerne za poroko. Kraljestvo je bilo namreč polno popotnikov in obiskovalcev z drugih kraljestev. Čez le nekaj dni so se služabniki vrnili s plemičem in plemkinjo. Plemič in kraljeva hči sta se v trenutku zaljubila, prav tako kot tudi sin in plemkinja iz oddaljenega kraljestva, za katerega sin še nikoli ni slišal. Kralj je želel, da se otroka poročita iz ljubezni in ne zaradi kraljestva. V naslednjih dneh je sin ugotovil, da je plemkinja zelo nenavadna. Za osebo višjega sloja se je vedla neprimerno, kot ljudje nižjih slojev. Ker pa se je oblačila razkošno, kar je kazalo na veliko denarja, temu ni posvečal pozornosti. Vedenje
Preberite več

Obleka

Slika
K ot vsako jutro se je Paolo o dpravil po ozki ulici, ki je vodila do glavne ceste. Bilo je hladno, megleno jesensko jutro in na ulice so prihajali obrtniki. Za svoje delo je dobival borno pla čilo, s katerim je lahko preživljal svojo družino. S preprostim življenjem je bil zadovoljen.   Opazil je, da je bilo na glavni ulici živahneje kot običajno. Po ulici je hodil gospod, ki je nosil elegantno črno obleko, plašč in zloščene čevlje. Na glavi je nosil klobuk. Vsi so pogledovali proti njemu ter ga spoštljivo pozdravljali. Zdelo se mu je nenavadno, da ga vsi občudujejo , ampak se s tem ni obremenjeval. Ko je prišel domov, mu je žena povedala, da se je v sosednjo ulico priselil zdravnik in da vsi hvalijo njegovo opravo ter pravijo, da je imeniten mož . Naslednje dni je vsakič, ko ga je srečal , pomislil na to. Nenadoma je zagledal obleko v trgovini , mimo katere hodi vsak dan . Ko je prišel domov, je na skrivaj preštel prihranke in ugotovil, da si lahko kupi obleko . Morda m
Preberite več

ŽELVA IN ZAJEC

Slika
  Pred davnimi časi sta živela prijatelja želva in zajec. Vsako sobotno dopoldne sta zahajala na gozdno jaso, kjer sta imela piknike. Po pikniku pa sta vsak krenila svojo pot. Zajec je želvo vedno pospremil do hriba, sam pa potem odšel domov na drugo stran gozda. A njegova radovednost o želvinem skrivnostnem prebivališču je iz dneva v dan naraščala. Vedno bolj jo je začel povpraševati o njenem domu, želva pa mu je vsakič odvrnila isto. Moja jasa je najlepša v celem gozdu, trava je vedno zelena, ptički pojejo tudi pozimi in nikoli ni mrzlo. Zajec je hotel to videti na lastne oči, zato sta n aslednje sobotno dopoldne po njunem pikniku oba odšla k želvi domov čez hrib.   Kar je zajec zagledal s svojimi očmi, ga je pretreslo do kosti. Celo ozemlje je bilo opustošeno, nobene rožice ni bilo na spregled, le majhna na pol podrta hišica je bila na sredini jase. Želva mu je pojasnila, da se je bala njegovega mnenja o tem , kako jo bo sprejel, ko bo ugotovil , da nima veliko premoženja , zat
Preberite več