STRAŠNE POŠASTI

 Deček se je že od nekdaj bal spati sam v svoji sobi. Vedno je imel občutek, da ga nekdo opazuje in da v njej ni sam. 

 

Ta večer ni bilo nič drugače. Medtem ko je sedel na kavču, sta ga starša poskušala prepričati, naj se pripravi za spanje, a on se je upiral. Po uri preganjanja jima ga je končno uspelo spraviti v posteljo in zaželeti srečne sanje. Po tem utrujajočem vsakodnevnem dogajanju sta se tudi sama pripravila na počitek, a v sosednji sobi se je deček pripravljal na boj. Na glavo si je nadel penasto viteško čelado, v roki pa prijel ujemajoča se ščit in meč, ki ju je dobil za božič, in čakal.

 

Njegovi strahovi so se kmalu začeli uresničevati. Začelo se je s tihim škripanjem, ki je postajalo glasnejše in kmalu se mu je pridružilo rahlo tresenje postelje. Dečka je to še bolj prestrašilo, a je bil vztrajen, da se bo nevarnosti uprl. Čez kratek čas so izpod postelje pritekle majhne zveri. Ni jih bilo več kot petnajst, a so zapolnjevale vsak prosti kot sobe. Druga po drugi so skakale, se lovile in vpile v fantku nerazumljivem jeziku. Naenkrat je zamrznil, to je hujše kot kar koli, kar si je predstavljal, Pošasti so bile majhne, raznih barv in z dlako. Odraslemu bi se verjetno zdele prikupne, a sedemletni fantek se jih je na smrt bal. Ko so opazile, da ne spi, so si ga za trenutek ogledovale, potem pa skočile na posteljo in ga začele žgečkati. To definitivno ni bilo, kar je pričakoval in ni vedel, kaj narediti. Njegov smeh je pošasti zelo zabaval in kmalu so morale prenehati z njihovim napadom, da so se vsi lahko umirili. Zveri so mu v slovenščini razložile, da mu ne želijo narediti nič hudega, ampak se samo želijo zabavati, saj je pod posteljo dolgočasno. To je fantka pomirilo in od tega dogodka naprej se noči ni več bal in se vsak večer veselil časa za spanje, ko se bo lahko igral in zabaval z svojimi novimi prijatelji. 

 

Fantek je ugotovil, da videz lahko vara in da ni vedno pomembno, kako oseba (ali pošast)

Izgleda, saj tudi tako strašne pošasti niso tako strašne in se samo želijo zabavati.

 












Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Novela o lažnivi plemkinji

Slika
  NOVELA O LAŽNIVI PLEMKINJI   Pred davnimi časi v neznani deželi je živel kralj s sinom in hčerjo. Njegova žena je umrla kmalu po rojstvu hčere, prav tako pa je zbolel tudi kralj sam. odločil se je, da bo kraljestvo zapustil otroku, ki se bo prvi poročil.    Oba otroka sta si močno želela kraljestva, zato sta po njem poslala služabnike, da najdejo plemiče, primerne za poroko. Kraljestvo je bilo namreč polno popotnikov in obiskovalcev z drugih kraljestev. Čez le nekaj dni so se služabniki vrnili s plemičem in plemkinjo. Plemič in kraljeva hči sta se v trenutku zaljubila, prav tako kot tudi sin in plemkinja iz oddaljenega kraljestva, za katerega sin še nikoli ni slišal. Kralj je želel, da se otroka poročita iz ljubezni in ne zaradi kraljestva. V naslednjih dneh je sin ugotovil, da je plemkinja zelo nenavadna. Za osebo višjega sloja se je vedla neprimerno, kot ljudje nižjih slojev. Ker pa se je oblačila razkošno, kar je kazalo na veliko denarja, temu ni posvečal pozornosti. Vedenje
Preberite več

Obleka

Slika
K ot vsako jutro se je Paolo o dpravil po ozki ulici, ki je vodila do glavne ceste. Bilo je hladno, megleno jesensko jutro in na ulice so prihajali obrtniki. Za svoje delo je dobival borno pla čilo, s katerim je lahko preživljal svojo družino. S preprostim življenjem je bil zadovoljen.   Opazil je, da je bilo na glavni ulici živahneje kot običajno. Po ulici je hodil gospod, ki je nosil elegantno črno obleko, plašč in zloščene čevlje. Na glavi je nosil klobuk. Vsi so pogledovali proti njemu ter ga spoštljivo pozdravljali. Zdelo se mu je nenavadno, da ga vsi občudujejo , ampak se s tem ni obremenjeval. Ko je prišel domov, mu je žena povedala, da se je v sosednjo ulico priselil zdravnik in da vsi hvalijo njegovo opravo ter pravijo, da je imeniten mož . Naslednje dni je vsakič, ko ga je srečal , pomislil na to. Nenadoma je zagledal obleko v trgovini , mimo katere hodi vsak dan . Ko je prišel domov, je na skrivaj preštel prihranke in ugotovil, da si lahko kupi obleko . Morda m
Preberite več

ŽELVA IN ZAJEC

Slika
  Pred davnimi časi sta živela prijatelja želva in zajec. Vsako sobotno dopoldne sta zahajala na gozdno jaso, kjer sta imela piknike. Po pikniku pa sta vsak krenila svojo pot. Zajec je želvo vedno pospremil do hriba, sam pa potem odšel domov na drugo stran gozda. A njegova radovednost o želvinem skrivnostnem prebivališču je iz dneva v dan naraščala. Vedno bolj jo je začel povpraševati o njenem domu, želva pa mu je vsakič odvrnila isto. Moja jasa je najlepša v celem gozdu, trava je vedno zelena, ptički pojejo tudi pozimi in nikoli ni mrzlo. Zajec je hotel to videti na lastne oči, zato sta n aslednje sobotno dopoldne po njunem pikniku oba odšla k želvi domov čez hrib.   Kar je zajec zagledal s svojimi očmi, ga je pretreslo do kosti. Celo ozemlje je bilo opustošeno, nobene rožice ni bilo na spregled, le majhna na pol podrta hišica je bila na sredini jase. Želva mu je pojasnila, da se je bala njegovega mnenja o tem , kako jo bo sprejel, ko bo ugotovil , da nima veliko premoženja , zat
Preberite več