Anina nesreča

ANINA NESREČA
Ana je bila brezposelna lepotica, ki se je odločila, da si bo službo poiskala v novem podjetju. Prijavila se je za pozicijo asistentke. Navdušena in prepričana, da bo službo dobila, se je zbudila že ob petih zjutraj in se naličila, saj je mislila, da bo zaposlitev zagotovo njena, če bo le izgledala lepo in urejeno.

Prispela je v podjetje in tam zagledala mlajšo žensko v jopici in trenirki brez ličil na obrazu. Ani se je takoj zazdelo, da je to tudi kandidatka za položaj, ki si ga želi sama. Ošabno in vzvišeno jo je pogledala in si mislila, da bo zagotovo ona sprejeta, saj je izgledala nedvomno bolje. Samozavestno je pristopila do nje in se ji predstavila, ona pa ji je vljudno povedala, da ji je ime Špela. Ani se je to zdelo čisto nepomembno, zato jo je samo ošinila z zlobnim pogledom in v njene roke porinila svojo novo torbico ter plašč ter ji rekla: “Obe že veva, kdo bo zmagal, morda se lahko poteguješ za položaj moje pomočnice”. Špeli sploh ni pustila do besede, saj se je hitro odpravila v sobo za intervju. V sobi je sedela lepa in urejena gospodična, od glave do pet oblečena v oblačila znamk, z Gucci torbico v rokah. Hitro je ugotovila, da je to šefica podjetja in je zato pristopila do nje. Gospodična Neja jo je vljudno pozdravila in Ana se ji je predstavila ter jo takoj vprašala o službi, če je še vedno prosta. Neja jo je malo začudeno pogledala, nato pa pokazala na stol in ji rekla naj se usede. Ana se ob pogledu na torbico ni mogla zadržati in jo vprašala, kje jo je kupila. V tistem trenutku je v sobo vstopila Špela. Neja je takoj vstala in ji podala torbico, Ana pa je ostala začudena in presenečena. Špela se ji je predstavila kot šefica novega podjetja Narf. Ana jo je pogledala z zaskrbljenim in vprašljivim pogledom, češ kako je lahko kot vodja podjetja tako neurejena. Špela je takoj zaznala, kaj Ano tako moti in ji povedala, da je prejšno noč, tako kot vse druge noči, neprestano delala ter se po samo kratkem spancu zgodaj zbudila, da je lahko osebno prišla na intervju. Ana se je takrat zavedala svoje napake in se hitro začela izgovarjati, vendar to ni bilo opravičilo za njen še vedno prezirljiv pogled. Špeli se je to zdelo čisto nespoštljivo, zato je Ano še v isti minuti zavrnila ter ji rekla, da nikoli ne bi mogla delati z nekom, ki sodi človeka po izgledu in obleki. To namreč nikoli ne pomeni, da sta tudi osebnost ali značaj enaka.

Ana se je vrnila domov brez službe, ponižana in s slabim občutkom, da je užalila vodjo podjetja. Zavedala se je namreč, da bodo za njeno obnašanje izvedeli vsi, ki delajo tam in so v stiku s Špelo. Tako ne bo nikoli uspela dobiti svoje sanjske službe asistentke. Poleg tega pa se je naučila še pomembne življenjske lekcije in se odločila, da bo od tega dne naprej vedno dala človeku možnost, da ga spozna, preden ga sodi po njegovem izgledu.




Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

ŽELVA IN ZAJEC

Slika
  Pred davnimi časi sta živela prijatelja želva in zajec. Vsako sobotno dopoldne sta zahajala na gozdno jaso, kjer sta imela piknike. Po pikniku pa sta vsak krenila svojo pot. Zajec je želvo vedno pospremil do hriba, sam pa potem odšel domov na drugo stran gozda. A njegova radovednost o želvinem skrivnostnem prebivališču je iz dneva v dan naraščala. Vedno bolj jo je začel povpraševati o njenem domu, želva pa mu je vsakič odvrnila isto. Moja jasa je najlepša v celem gozdu, trava je vedno zelena, ptički pojejo tudi pozimi in nikoli ni mrzlo. Zajec je hotel to videti na lastne oči, zato sta n aslednje sobotno dopoldne po njunem pikniku oba odšla k želvi domov čez hrib.   Kar je zajec zagledal s svojimi očmi, ga je pretreslo do kosti. Celo ozemlje je bilo opustošeno, nobene rožice ni bilo na spregled, le majhna na pol podrta hišica je bila na sredini jase. Želva mu je pojasnila, da se je bala njegovega mnenja o tem , kako jo bo sprejel, ko bo ugotovil , da nima veliko premoženja , zat
Preberite več

Obleka

Slika
K ot vsako jutro se je Paolo o dpravil po ozki ulici, ki je vodila do glavne ceste. Bilo je hladno, megleno jesensko jutro in na ulice so prihajali obrtniki. Za svoje delo je dobival borno pla čilo, s katerim je lahko preživljal svojo družino. S preprostim življenjem je bil zadovoljen.   Opazil je, da je bilo na glavni ulici živahneje kot običajno. Po ulici je hodil gospod, ki je nosil elegantno črno obleko, plašč in zloščene čevlje. Na glavi je nosil klobuk. Vsi so pogledovali proti njemu ter ga spoštljivo pozdravljali. Zdelo se mu je nenavadno, da ga vsi občudujejo , ampak se s tem ni obremenjeval. Ko je prišel domov, mu je žena povedala, da se je v sosednjo ulico priselil zdravnik in da vsi hvalijo njegovo opravo ter pravijo, da je imeniten mož . Naslednje dni je vsakič, ko ga je srečal , pomislil na to. Nenadoma je zagledal obleko v trgovini , mimo katere hodi vsak dan . Ko je prišel domov, je na skrivaj preštel prihranke in ugotovil, da si lahko kupi obleko . Morda m
Preberite več

OBLEKA NE NAREDI ČLOVEKA

Slika
  Pred davnimi časi , je v mestu Firence živela premožna družina Boccaccio . Bila je najbogatejša družina v celem mestu, saj je bil oče zelo uspešen trgovec, mama pa plemkinja. Imela sta eno hčer po imenu Giovanna . Imela sta jo zelo rada, a sta imela oba zelo močna načela, s katerimi se Giovanna ni strinjala. Načelo, ki mu je Giovanna najbolj nasprotovala , je bila dogovorjena poroka.   Ko je Giovanna dopolnila 15 let, sta se njena starša dogovorila za poroko z bogatim plemičem Antoni e m Cordijem . Giovanna se s tem seveda ni strinjala, a ker je vedela, da njeni starši ne bodo popustili, se je odločila plemiča najprej spoznati. Tako , so se njeni starši dogovorili za kosilo , pri Antoniu doma. Antonio , je bil , skladno s pričakovanji, oblečen v sama zelo draga oblačila , po najnovejši modi. Sicer je bil od Giovanne veliko starejši , a izgledal ni star več kot 30 let. Ob pogovoru z njim , je Giovanna hitro spoznala, da je zaradi svojega premoženja zelo vzvišen. Ker se j
Preberite več